Matej Mohorič, član ekipe Bahrain Victorious, in Monika Hrastnik, evropska prvakinja v spustu v gorskem kolesarstvu, sta na kolesarsko obarvanem dogodku strnila svoje misli o sobivanju v prometu in s publiko delila zanimiv vpogled, ki ga piše svet vrhunskega kolesarstva. Tako na cesti kot v naravi so pasti, vedno pa je posameznik tisti, ki (lahko) odloči, kako se bo konfliktna situacija iztekla, pravilom navkljub.
Hrastnikova preživi večino svojega kolesarskega časa na urejenih trail progah – izjemno pri srcu sta ji Leogang in Maribor–, kjer je manjši izziv sobivanje udeležencev, a toliko večji spusti, korenine, skale, podrta drevesa na progah. »Dejansko se je mami drla na dirkah: ‘Počasi’ in je najbolj vesela, ko sem v cilju.«
Mohorič, ki v svetu cestnega kolesarstva velja za izjemno tehnično podkovanega in studioznega, pravi »kolesarski stric Google«, je razkril, kako je do tega sploh prišlo: »Na začetku moje tekmovalne poti sem začel pisati dnevnik. To je bil moj način, da sem iz druge perspektive, bolj objektivno zapisoval svoje napake in spoznanja, ki sem jih naredil na dirkah, iz česar sem se veliko naučil in predvsem, da nečesa nisem ponavljal.« In pisal je kar dva dnevnika: tehnično – analitičnega, kar se danes beleži avtomatsko, in opisnega.
V svojih prebrcanih kilometrih po slovenskih cestah je doživel zelo različne situacije: večinoma do kolesarjev spoštljivih voznikov, pa tudi nekaj neljubih situacij, ki so nastale zaradi objestnosti in arogance. Pri sobivanju v prometu je po njegovem mnenju ključno, da se: »ne išče konflikta, se ne meri ega. Minuta kasneje na cilju ne pomeni konec sveta«, načeloma pa je s kulturo voznikov v Sloveniji zadovoljen in hvaležen vsem, ki ste/smo strpni.
Uvodoma sta o prometni kulturi, strpnosti in sobivanju v prometu spregovorila Bogdan Fink, vodja dirke Po Sloveniji in Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri največji slovenski nevladni organizaciji s tega področja Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Fink, kot nekdanji profesionalni kolesar, opaža, da se je prometna kultura bistveno izboljšala, kar prepisuje tudi popularizaciji kolesarstva kot načina rekreacije. Logar pa je poudaril: »Če imaš izkušnjo, kako je biti kolesar, veš, kako se obnašati do njih, kadar si voznik.« Meni, da je za dvig prometne kulture ključno nenehno izobraževanje, izboljševanje infrastrukture in zlasti sposobnost vseh udeležencev vživljanje v vloge preostalih udeležencev, kako je biti pešec, voznik, kolesar. Opaža, da je v prometu na splošno preveč egoizma.
Vsi sogovorniki so si enotni, da se prometna kultura izboljšuje, a hkrati opozarjajo, da je to nikoli končan proces, ki ga sooblikujemo vsi udeleženci v prometu, ne glede na to v kakšni vlogi smo.
Matej Mohorič: »Ključno je, da se ne išče konflikta, se ne meri ega. Minuta kasneje na cilju ne pomeni konec sveta.«
Dogodek, ki ga je vodil Matej Praprotnik, neformalni kolesarski župan Ljubljane in pobudnik sredinih kolobusov, je potekal pod naslovom »Delimo si pot«, ki je Continentalova globalna kampanja za zagotavljanje večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Javnost nagovarja z zelo enostavnim, a mnogokrat prezrtim sporočilom: na poti, ki si jo delimo kot pešci, kolesarji, vozniki ali drugi udeleženci v prometu, moramo znati sobivati. Ključ do varnega cilja je poznavanje pravil in strpnost, s čimer najširšo javnost nagovarjajo tudi z izobraževano–zabavnim videom Delimo si pot z Jožetom Robežnikom v glavni vlogi.
