fbpx

Tek v številkah

Ste vedeli, da je za najpočasnejšega maratonca od poka štartne pištole do cilja preteklo več kot 54 let? Da lahko človeška noga v enem samem dnevu proizvede pol litra znoja? Ali da je maratonec v enem letu pretekel neverjetnih 27.000 kilometrov? Niste vedeli? No, berite naprej …

• Indijec Fauja Singh je bil star sto let, ko je leta 2011 odtekel maraton v Torontu. Singh se je v zgodovinske knjige vpisal kot prvi maratonec stoletnik, s čimer je seveda postal tudi najstarejši maratonec vseh časov. Svoj prvi maraton je pretekel le 11 let prej, pri 89 letih je tekmoval v Londonu. ‘Tornado v turbanu’, kakor so mediji poimenovali Singha, je svojo tekaško kariero končal leta 2013.

• Francoski ultratekač Serge Girard je v 365-dnevnem obdobju pretekel natanko 27.011 kilometrov, kar mu je prineslo svetovni vzdržljivostni rekord v teku. Leta 2009 in 2010 je povprečno pretekel 74 kilometrov na dan, obiskal je 25 držav.

• 1.000.000.000, torej milijardo parov tekaških čevljev prodajo proizvajalci športne opreme v povprečju na leto. Preračunano to pomeni, da vsak osmi človek na svetu vsako leto kupi nov par tekaške obutve.

• Študije so pokazale, da je naš tek na dolge proge lahko kar za 15 odstotkov hitrejši zgolj zaradi poslušanja glasbe. Pesmi z ritmom približno 160 udarcev na minuto naj bi bile še posebej primerne za uspešen tek, takšna je denimo pesem Happy izvajalca Pharrela Williamsa.

• Britanski ultramaratonec Jeremy Jez Bragg je leta 2013 uničil kar 12 parov športnih copat, da je prišel do cilja ene najbolj zahtevnih tekaških preizkušenj, 3.054 kilometrov dolgega teka Te Araroa na Novi Zelandiji. Za to izjemno razdaljo je potreboval 53 dni, kar je kar 12 dni manj od prejšnjega rekorda.

• Ko je Joe McConaughy leta 2017 tekel na ultramaratonu čez Apalače na vzhodu ZDA, je srečal kar 16 medvedov. 26-letni Američan, ki se je na naporno pot podal brez podporne ekipe, je 3.524 kilometrov zmogel v rekordnem času 45 dni, 12 ur in 15 minut. Zadnjo etapo je pretekel v 37 urah brez spanja. Povprečno je pretekel 77 kilometrov na dan, prečkal je 14 ameriških zveznih držav in, kot je pozneje poročal, srečal 16 medvedov in štiri strupene klopotače. Pohodniki običajno potrebujejo približno šest mesecev, da opravijo celotno pot, prejšnji rekorder pa je potreboval kar devet dni več kot McConaughy.

• Leta 2004 je maratonec Geoff Wightman, katerega osebni rekord znaša odličnih 2;13:17, potreboval 44 minut in 22 sekund, da je postavil prav poseben »tekaški« rekord, s katerim se je uvrstil tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Na razdalji 1.600 metrov se je plazil po vseh štirih, z nosom pa je potiskal pomarančo.

• Človeško telo za vsak posamezen korak aktivira 200 mišic. Naše stopalo je pravzaprav zapleteno »umetniško« delo, ki vsebuje 26 kosti, 33 sklepov, 112 vezi ter razvejano mrežo tetiv, živcev in arterij. Vse našteto mora stopalo za en sam korak uskladiti do popolnosti.

• Zgolj ena noga lahko v enem dnevu proizvede do pol litra znoja.

• 44,72 km/h je najvišja zabeležena hitrost teka, kar jih je kdajkoli dosegel človek. Rekord ima seveda jamajški šprinter Usain Bolt. Leta 2009 je to najvišjo izmerjeno hitrost zmogel v finalu svetovnega atletskega prvenstva v Berlinu, kjer je osvojil tri zlate kolajne in postavil dva svetovna rekorda.

• Moški med tekom v povprečju porabi 102 kaloriji na kilometer, ženska pa 89. Za tiste, ki se denimo pozimi bolje počutijo doma na kavču in ne zmorejo ali niso voljni teči v mrazu, obstaja veliko načinov, kako ohraniti formo. Moški tako denimo porabi za gospodinjska opravila 300 kalorij na uro, ženska pa 240.

• Ko se je leta 2006 ruski astronavt Mihail Tjurin na Mednarodni vesoljski postaji odločil, da se bo preizkusil v golfu, je takoj dosegel svojevrsten rekord. Udaril je žogico za golf, ki je nato kar 48-krat obkrožila Zemljo. To seveda ni le svetovni, ampak tudi vesoljski rekord! Njegov ameriški kolega Tim Peake je Mednarodno vesoljsko postajo uporabil kot traso za maraton. Medtem, ko je leta 2016 na Zemlji potekal maraton v Londonu, je Peake na tekalni stezi zmogel celotno dolžino, s čimer je postal najhitrejši maratonec v vesolju. Štoparica se je ustavila pri 3 urah, 35 minutah in 51 sekundah.

• 54 let, 8 mesecev, 6 dni, 3 ure, 32 minut in 20 sekund – verjamete, da gre za rekordni čas? To je namreč najpočasnejši maraton vseh časov. Daljnega leta 1912 je Kanaguri Šiso prišel na olimpijske igre v Stockholm kot prvi japonski tekmovalec v maratonu. Na Daljnem vzhodu je Šiso še zdaj znan pod nadimkom Oče maratona. Do Švedske je potoval kar 18 dni, nato je še 5 dni potreboval, da si je opomogel od naporne poti, zatem pa se je vendarle znašel na štartni črti olimpijskega maratona, kjer je bilo takrat za švedske razmere zelo vroče, prek 30 stopinj Celzija. Ko je bil na tridesetem kilometru, mu je družina, ki je navijala ob progi, ponudila okrepčilo, sadni sok in ležalnik, da si malce odpočije. Šiso je na žalost zaspal od utrujenosti in se zbudil prepozno, da bi končal maraton. Leta 1967 se je Šiso, takrat kot 75-letni upokojeni profesor, vrnil v Stockholm, in nadaljeval z maratonom na točki oziroma pri hiši, kjer ga je leta 1912 predčasno končal. Pritekel je do ciljne črte oziroma do stadiona, torej je do konca potreboval več kot 54 let. In še povprečna hitrost njegovega teka: 8,4 centimetra na uro.

• Mladi Indijec Budhia Singh je bil star štiri leta, ko je postavil svetovni rekord kot najmlajši tekač na dolge razdalje. Leta 2006 je tekel od templja Jagannath v Puriju do mesta Bhubaneswar, oddaljenega 65 kilometrov, za kar je brez odmora potreboval dobrih sedem ur. Zatem je v nekaj letih pretekel še šest polmaratonov. Ko je lokalna organizacija Združenja za človekove pravice izvedela zanj, in so zdravniki ugotovili, da je bilo njegovo zdravstveno stanje po enem od tekov kritično, mu je indijska vlada vse do leta 2013 prepovedala kakršnokoli ukvarjanje s tekom. Medtem je Singh izgubil voljo do teka in se danes le še redko udeleži kakšne tekaške prireditve.